Sama med domačini v Pollonaruwi

Pa nama je le uspelo, prispela sva v Polonnaruwo. Že sva dobila občutek, da so ljudje tu prijazni in ustrežljivi samo kadar jih pod nosom pomahaš z denarjem. Seveda pa na vsakem ovinku prežijo na turiste in ter jih poskušajo "nategniti" za denar.

Odločila sva se, da bova sama iskala prenočišče. Brez kakršnih koli vprašanj sva se peš podala na lov za sobo. Kmalu sva ugotovila, da bova morala najina pričakovanja glede sobe znižati. Dobila sva načičkano sobo, ki je bila sprejemljiva.

Nisva bila dolgo pri miru, ker sva si želela malo sprehoditi po mestu in okolici, ter ob mrzli pijači pregledati plan za prihodnje dni.

Samo mesto ni nič posebnega, zato sva se odločila, da naslednji dan odideva na kolesarski izlet po podeželju, še dan kasneje pa na ogled Sigirije in Dambule. Najela sva si šoferja, kateri naju bo zapeljal kamor si bova zaželela.