Namenjena sva bila na ogled arheoloških izkopanin, vendar pa naju je vstopnica 40 eurov za enega odvrnila od ogleda kamnov.
Zapeljala sva se odkriti skrite kotičke, živali in življenje, ki ga živijo domačini. Odkrila sva zelo siromašne hiše, ljudi, kateri so zelo zaprti do tujcev. Tudi v lokalni trgovini je bilo težko navezati stik z ljudmi in spregovoriti kakšno besedo ali dve. Videla sva brezdomce oz. celo družino kako živi pod kupom vej, s katerimi imajo zgrajeno manjše bivališče. Umivanje najrevnejšega dela prebivalstva pa poteka ob glavni reki skozi mesto. Težko je opisati občutke, ko vidiš takšno revščino.
Na poti naju je večkrat presenetil trop opic pred katerimi sva hitro bežala na varno razdaljo. Na srečo jim nisva bila toliko zanimiva, da bi skakale po naju. Na poti proti hotelu sva si kupila še nekaj sadja.
Zvečer pa sva se podala še na en sprehod okoli jezera. Ko sva se vračala proti hotelu, sta se pred nama ustavila dva najstnika na motorju in naju prosila, če naju lahko slikata. Strinjala sva se zakaj pa ne. Ni bilo minuta in že sta prišla druga dva na motorju. Slikanje z enim, dvema, taka in drugačna poza,... Vse skupaj naju je toliko šokiralo, da sva sama pozabila naresti eno skupinsko sliko. Fantje so bili prijazni in ko so zaključili so se nama zahvalili in odhiteli naprej. Midva pa tudi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar