Brrrrrrr, greva odkrivat skrite kotične otoka

Hitro sva se razpakirala in lačna odšla ob obalo na zajtrk. Ni nama težko.

Zajtrk in pijača ob morju

Tudi razgled ni bil slab

Zelo okusen zajtrk

Dan je minil v znamenju nabiranja moči, po napornih nekaj dneh vožnje, tako da kaj več kot skok v morje nisva dosegla.

Kmalu je bil večer in čas za spanje. Takrat pa je se je izkazala slabost najine koče - klima, oz. pomankanje le te. Sredi noči sem odšel dvakrat pod tuš, in potem proti postelji usmeril ventilator. Pasje, si mislim. Jutri si poiščem novo kolibo.

Jutro je bilo lepo sveže, tako da so bile nočne težave že pozabljene. Toda kaj bova počela danes? Ker po naravi nisem človek, ki bi posedal po plaži in vsake toliko časa plaval, sva se odločila, da najameva scooter. Odlično, verjetno nisem že vsaj pet let vozil motorja. In kaj dobiva? 125ccm motor(ali je bil 70ccm?), ki bi me v prvih nekaj metrih kmalu skipal po tleh. V moj zagovor lahko povem, da je bila cesta polna blata in vode.

Skočiva na frčija in že sledi raziskovanje otoka. Opa, najprej je treba s tem poskočnežem priti iz makedama oz. bolje rečeno blata na glavno cesto. Z malo sreče mi je to hitro uspelo in že sva letela po cesti gor in dol. Tajci vozijo po levi strani, tako da sem imel ves čas kaj za misliti. Malo kurjenja bencina je dobro delo za relaksacijo. Pa še bencin je poceni, liter je okrog pol eura. Otok sva prevozila podolgem in počez, tako da je bil počasi že čas za kosilo. Ker sva bila na skrajnem jugovzhodu otoka, nisva imela veliko izbire, tako da sva se ustavila v resortu, ki je bil v bližini. Ker ne maram otepati vedno eno in isto hrano, sem vzel v roke meni, in ga pošteno preučil. Jed sestavljena iz lignjev, paradižnika, in še nekaj dobrot sigurno ne more biti slaba! Well guess again! Sestradan sem dobil juho v kateri so bili kuhani lignji, kuhan paradižnik, in še en kup kuhanih zadev. Sicer pa slika pove vse.  

Nebi rad dajal kuharici slabega slovesa, Tanjin standardni obrok, riž z jajcem je bil super! Bilo bi nesramno od mene, da ji nebi priskočil na pomoč ob težavah, ki jih je imela (prepočasi je jedla)!

Počasi se je bilo potrebno vrniti proti severu otoka, tako da naju je čakala še kakšna ura vožnje, če se ne bova izgubila. Na poti nazaj seveda nisva hotela takoj proti "domu", ampak sva se na poti ustavila še na nekaj plažah, ena mi je še posebaj ostala v spominu. Ob cesti je bilo majhno "parkirišče" za motorje, kjer sva parkirala najino makino in odšla po "jungli" proti obali. Na poti sva srečala opice, katere nama ni uspelo dobiti v objektiv. Plaža me je zelo spominjala na nadaljevanko Lost, katere velik fan sem.

Ko sva prišla do najinega domovanja je bila na vrsti večerja. Oba lačna, saj je Tanja pojedla le en obrok z mojo pomočjo. Kaj naročiti, večno vprašanje. Ker sem bil ponovno pri volji za eksperimentiranje, sem malo preučil kakšne imam možnosti. Izberem, naročim, prav tako Tanja. Izgleda, da sem rojen pod nesrečno zvezdo, kajti ponovno sem dobil juho, le da je imela druge sestavine. Ko sem v mislih preklel vse podolgem in počez sem naročil še eno jed, ta je bila bolj standardna - Fried rices z dodatki. Ker pa so se obirali, sem moral Tanji pomagati pri njenem "menuju št. 2" riž s škampi. Malo me je bila že sita, saj sem bil kot trakulja, ki ji odžira hrano. 

Končno sva se prebila do večera, in glede na to, da danes ni tako vroče sva se odločila, da še nekaj časa ostaneva v najini prikupni hiški.