Babica gre na jug ... midva pa tudi

Samo še nekaj urna (ali dnevna) vožnja naju čaka in že bova začela z drugo polovico dopusta - počitkom.

Po celonočni vožnji z avtobusom, le ta mi zaradi moje velikosti ni bilo najbolj udobno, sva zgodaj zjutraj prišla v Bangkok. Mesto živo, kot bi bilo sredi dneva (bilo je cca 5 zjutraj). Bil sem brez energije za celodnevno skakanje po mestu, saj sva imela avtobus za naprej šele ob 6 popoldne. Našla sva si sobo, kjer nama niso računali dveh nočitev, in se malo spočila. Uh, super, klima, sem si mislil. Si takoj narediva hladilnico in za nekaj ur zaspiva. Po koncu lepotilnega spanca sva, polna energije, pripravljena za še en ogled mesta. Opazila sva tudi, da je bila najina soba eno veliko leglo komarjev. Imam srečo, da je zame Tanja boljša kot katerkoli repelent. Namreč jaz sem imel le pik ali dva, Tanja pa več deset.
 
Hmmm, le kaj bi si ogledala danes? Odšla sva na bojni posvet, in med planiranjem sva zmazala še nekaj bananinih palačink. Njami, odlične so! In že sva odšla proti najini današnji destinaciji, ki je bila oddaljena približno 20 minut hoje.

Tako, kot ime namiguje, je bila to prava mala gora. Premagati sva morala 318 stopnic. Tanja, ki ni pretiran hribolazec, je seveda imala celo pot kaj za pripomniti. Ko se nama je uspelo prebiti skozi vse te stopnice, sva se malo oddahnila in si ogledovala kipe Bude na sto in en način. Na žalost so nama pri fotoaparatu šle baterije, tako da slik iz vrha nimava.

Sprehod do hotela in popoldansko postopanje po Khao San roadu je hitro minilo, in že sva morala počasi oditi proti jugu. Ker avtobus, ki naju je peljal proti rajskim plažam, ni bil točen, sva predtem v hotelskem baru gledala televizijo. O, super, na sporedu je film o ameriških turistih, ki so potovali po Braziliji. Dobra tematika za popotnike, sem si mislil, dokler nismo prišli do dela filma, kjer so se turisti napili (oz. si jih domačini še dodatno zadrogirali). Zjutraj so se zbudili eni oropani, drugi ugrabljeni. Počakala sva še prizor, kjer so enemu odsekali roko, in že sva morala počasi oditi na avtobus.

Sedaj že navajena potovalnih navad na avtobusih, sva s seboj na avtobus vzela še puloverja, ki pa nama ni preveč pomagal. Na avtobusu namreč vedno do konca nabijejo klimo, in čeprav je že kar preveč hladno, jo seveda ne ugasnejo. Torej potovalni nasvet: Tudi če greste v kraje, kjer je vročina in vlaga stalnica, vzemite s seboj kapo!

Po 15 urah vožnje in glavobolov smo le prispeli do obale. Še kakšna ura ali dve vožnje z ladjo in že bova na otoku. Končno sva dobila prevoz. Približno 20 meterska ladja naju je odpeljala proti cilju. Spotoma so na ladjo, kar sredi morja, prišli iskat turiste, ki so imeli rezervirane koče na majhnih otočkih.

Pirati

Hiške na mini otoku

Ko smo slepe potnike predali piratom, smo imeli pred nami le še nekaj desetminutno vožnjo. Bolj smo se bližali otoku, bolj razburkano je bilo morje. Ko smo zagledali pristanišče pa se je začelo že kar malo strašno zibanje. Celo član posadke je šel na palubo bruhat. In kot ste verjetno že uganili, smo živi in zdravi pristali na Koh Lanti.

Nekaj apartmajev sva imela že ogledanih, tako da je bilo potrebno samo še dobiti voznika, ki naju bi do tja zapeljal. Seveda pa je bilo to malo težje, kot je sprva kazalo. Vsaj za neko pošteno ceno. Logično! Ko pride v zaliv ladja turistov je polno taksistov, ki imajo zelo zasoljene cene. Midva, kot izkušna pogajalca, se seveda nisva dala. Taktično sva peš odkorakala iz pristanišča in kmalu je za nama prišel voznik, ki nama je ponudil prevoz za kar sprejemljivo ceno - cca 3€ za približno 10 km. Ker sva bila kar konkretno utujena, se nisva več pogajala, in že smo leteli.

Prvi na listi ogledanih apartmajev je bil resort Somewhere else, po mnenju Lonely planeta "our pick". In res, resort takoj ob plaži, v resortu je bilo deset koč, morda kakšna več. Imela sva srečo, na voljo sta bili še dve. Lastnik nama pokaže eno takoj ob morju za tri osebe, katero sva takoj sprejela. Druga, ki je bila v notranjosti, je bila sicer za dve osebi, vendar me je prva preveč očarala s svojo mikrolokacijo ob morju in super razgledom. Cena - 12€.

Najina mala koča je imela pred vhodom teraso, na terasi stole, klop in pa obvezno opremo - mrežo.

Najino domovanje

Life is good!!