In the jungle, the mighty jungle...

Aaaaa, a je že jutro? Ne počutim se najbolje, to zna biti še naporen dan. Hitro sem spakiral mali nahrbtnik, ter velikega spravil v hotelu. Po dobri uri vožnje smo se pripeljali na začetek jungle. Najprej nas je čakalo enourno jahanje slonov. Tanja je seveda uživala v hranjenju slonov z mini bananami, tudi meni ni bilo težko.

 

Kmalu pa se je lenarjenje končalo in že je bilo potrebno pošteno gristi kolena. Ena izmed sotrpink je kmalu omagala, kar smo izkoristili za nekoliko daljši postanek. Po slabih dveh urah mučenja po hribih in dolinah se nam je uspelo prebiti v neko vas v jungli, kjer smo zagledali tolmunček in hitro smo se malo osvežili.

Vodič Mitz nas je kmalu razočaral, da še nismo na našem cilju. Potrebna je bila še kakšna ura hoje do naše današnje destinacije.

Naš hotel

 Uspelo se nam je prebiti na končni cilj, večerja je izlgedala odlično, čeprav je bil na voljo le riž in nekaj zelenjavnih dodatkov.

Po večeji pa se je začel družabni del.

Na trekingu smo bili Jaz, Tanja, škot Mark, trije Irci in dve Angležinji. Ob pogovoru z njimi sem dobil očutek, da smo mi slovenci preveč navezani na dom oz. nismo pripravljeni tvegati. Angležinji sta si vzeli neplačan dopust za eno leto in sta šli potovati po svetu. Irci so delali v Avstraliji in so na poti proti evropi naredili še en trip, Mark pa je tako ali tako čisti avanturist.

Kljub temu, da že tri leta ne kadim, sem sprobal domači bananin zvitek.

Dobro jutro, drugi dan trekinga se počasi začenja. Prihod iz našega "hotela" mi je odprl prekrasen pogled. Narava, hribi, popolnoma pomirjajoče.

Čas je bil za odhod. Jaz, Tanja, Mark in še ena domačinka smo odšli po eni poti, ostali pa po drugi. Seveda, nas čakata še dva dni trekinga, medtem ko Mitz spremlja ostale v civilizacijo.

Za s seboj smo dobili v bananin list zavito popotnico. Po kakšnih dveh urah hoje smo se ustavili in domačinka nam je pokazala (saj ni govorila angleško), naj odvijemo našo popotnico. Notri smo našli kosilo, nudli, katere smo pojedli s palčkami.

Pot se je nadaljevala čez razna riževa polja in juglo, kjer smo naleteli na utečeno pot, kjer so domačini med vasmi po jungli tovorili riž. Kako? S skuterji!

Kmalu nam je uspelo priti do vasice, kjer bomo spali.

Večer smo veselo preživeli ob nekaj pivih in originalnem škotskem Glenmorangieju. Zjutraj bi seveda pasal tuš, ker pa ga ni bilo v bližini smo se morali zadovoljiti z nadomestkom.

Po jutranji osvežitvi smo se počasi odpravili proti koncu naše dogodivščine. Slaba ura hoda in že smo bili pri reki, po kateri smo se spustili z bambusovini splavi.

Vikend v jungli

Ostalo nama je samo še celodnevno bluzenje po Chiang maiu in pa nočni bus proti jugu.

Slončki