V stari Grčiji so se ljudje radi zatekali po nasvete. Hodili so v preročišče Delfi, kjer je bilo svetišče boga Apolona. Prerokovanje je potekalo po naslednjem postopku - svetnica Pitija je delila prerokbe v nepovezanih stavkih. Le te pa so nato nato svečeniki naprej razlagali ljudem, ki so prišli po nasvete. Prerokbe so bile vedno dane zelo dvoumno, tako da je bilo odvisno od svečenika kako jih je razložil naprej.
Ali je res to neki magični prostor ...
ali tu res delujejo neke višje sile ...
ali je vse skupaj samo dobra nategavščina?!
To mi je rojilo po glavi, ko sva se peljala proti preročišču. No, pobočje, kjer stojijo ostanki, in okolica so prijetni za oko. Potem, ko sva že nekaj časa videla samo pokrajino požgano in posušeno od žgočega sonca, je bilo tu spet malo bolj zeleno.
Za ljubitelje arheloških izkopanin je ta muzej na prostem spet prava poslastica, saj so deli kompleksov dobro ohranjeni. Od stebrov, svetišč, amfiteatra, manjšega stadiona,... Najde se marsikaj. Je pa vse v bregu, tako, da je sprehod po hribu sredi dneva, kar utrujajoč.
Najprej sva mislila prenočiti nekje v bližini Delfija, vendar sva se zaradi pokvarjene klime rajši odpeljala nazaj do Meteor. Greva pogledat še samostane, ki so nama ostali in greva tja, kjer se lažje živi in diha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar