Vsaka igra se mora končati in tako se je tudi ta. Komaj sem čakala tuš in sveže obleke. Zvečer pa sva odšla v mesto pogledati nočno življenje. Prav prijetno je bilo, ker ni bilo množič turistov, ampak ravno prav ljudi za uživanje. V ozadju pa se bohotijo osamelci, ki so prav lepo obsijani od mestnih luči.
Novo jutro in vse kar si želiva je uživanje, ogled še največjega med samostani in še malo igre z živalmi. Najprej sva odšla do Velikega/svetega Meteora samostana. Ker je bil ta zadnjič zaprt, sva imela danes več sreče. Res je lep in velik, kot ga opisujejo. Na ogled je velika jedilnica, kapela, dvorišče,... vendar je slikanje znotraj samostana zelo omejeno.
Po ogledu sva še na hitro skočila pogledati še en samostan Sv. Nikolasa Anapausasa, kateri je znan po številnih slikarijah, ki ga krasijo. Iskreno mi ni bil nič posebnega, tako, da sva prav hitro zaključila in se vrnila v kamp.
Jaz sem takoj zavila k mojim malim kosmatim prijateljem na igro. Kmalu se mi je pridružil tudi Jure, med igro sva se tudi odločila, da imava še nekaj dni do konca popotovanja in bi rada še kaj videla. Ampak kam? Greva do Ohridskega jezera, ki je tu v bližini. Zakaj pa ne?! Poklicala sva domov Juretovo sestro, ki nama je rezervirala sobo. Še prespiva zjutraj pa hitro pospraviti stvari in pot pod noge, da pred nočjo najdeva najino sobo.
Posloviva se od živalic, lastnice kampa in Grčije. Makedonija prihajava...
Ni komentarjev:
Objavite komentar