Patra in most

Najina klima in blazina sta še vedno nefukcionalni. Blazine so bile hudo hudo drage ali samo enojne. V glavnem, gorenska kri nama ni dovolila zapravljanja. Glede klime pa sva našla pooblaščen servis za Renault, kjer so naju razveselili, da se da zamenjati tisti del, ki je odpovedal (ne me vprašat kateri, ženska pač). Slaba stran pa je bila, da bi na ta del čakala 3 tedne, skratka prej bova doma.

Spiva na tleh, voziva se z avtom brez klime, drugače pa se imava super na dopustu, počasi sva se navadila na spremenjene potovalne razmere. Po parih dneh uživanja na zahodnem delu Peleponeza, se počasi pomikava nazaj proti celini. Šla bova čez novi most v Patri in nato naprej do Delphija.

Vseč so mi taki in drugačni mostovi, zato sva se morala zapeljati čez njega. Kaj posebnega na njem ni. Je nov, velik in čudovit.

Namen sva se imela še zapeljati s staro lokomotivo po pečinah, in zraven spremlati menda dihjemajoči razgled, vendar je ravno letos ta proga oziroma vlak v obnovi in atrakcija ne obratuje. Smrk, smrk. Oba sva se tega zelo veselila, ampak ne moreva nič narediti. Nič, greva naprej proti Delfiju.