Prvotni plan je bil najti kamp nekje čisto blizu ali celo v zalivu Santa Giulia, vendar je zaliv namenjen izključno apartmajem in hotelskim kompleksom. Pa da ne dolgovezim, na koncu sva postavila šotor na vrhu zaliva Rondinarie. Kamp je vredu, čist, velik, vendar pa daleč od vsega dogajanja.
Naslednje jutro sva se odločila najprej obiskati Santa Guilio. Že kmalu potem, ko sva se začela spuščati po cesti v zaliv se nama je odprl pogled na prelepo plavo morje in belo peščeno plažo. Ostala sem brez besed.
Prvi vtis se ni spremenil tudi potem, ko sva se sprehodila po plaži in poiskala primeren kotiček za kopanje. Nizka, čista, topla,... voda naju je prepričala, da sva cel dan ostala v zalivu in se predajala morskim užitkom.
Ostala je še plaža Rodinara. Že po večerji sva se odločila, da greva še malo na okoli, ker sva bila nad zalivom Rodinaria sva hotela oditi peš do nje, vendar nama je receptor to odsvetoval. Pot je dolga in zaprašena od avtomobilov, pa še tema bi bila preden bi se vrnila nazaj. Tako, da sva se odpeljala z avtom.
Rodinaria slovi po svojem kontrastu rdeče obarvanih kamnov in modrega morja. Mogoče sem pričakovala več.
Tako, da me kljub temu, da je plaža lepa, ni prepričala tako kot Santa Giulia. Odločitev je padla in Rodinaria je naslednji dan odpadla, odšla sva še enkrat na Santa Giulijo preden sva se podala naprej proti najjužnejši točki najine poti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar