Dobila sva novega šoferja/vodiča. Na najino presenečenje je bil zelo zgovoren, obvladal angleško in vedel ogromno od čajnih plantaž. Tako, da sva imela vodenje celo pot in še deloma v okolici tovarne.
Nekaj zanimivosti: Delavci kateri delajo na teh plantažah so samo Tamilci, najnižja kasta Indijcev. Živijo zelo skromno in revno življenje. Njihova prebivališča so kot dolgi hodnik v katerem so na eni steni vrata. Za vrati se skriva skromna soba, kjer živijo veččlanske družine, si kuhajo in spijo, vse v enem prostoru. Stavbe pa so v zelo slabem stanju.
Ženske obirajo čajne lističe 6 dni v tednu, po 8 - 10 ur dnevno, odvisno kako hitro dosežejo normo. Norma je nekje okoli 20 kg dnevno. Vso to težo lističev zbirajo v vreči, katero imajo privezano okoli glave.
Koliko naberejo je odvisno od vremena, v lepe suhem vremenu je teh nekoliko manj. Ko so mokri, oberejo tudi do 40 kg dnevno. Je pa tudi zelo pomembno koliko in kako velike lističe obirajo glede na vrsto čaja katerega potem pridelajo.
Tisti, kateri so malo bolje situirani in imajo tudi nekoliko več dohodka, pa delajo v tovarni.
Nabrane liste najprej pripeljejo, nato jih razložijo in dajo sušiti in nato jih še zmeljejo v čajno mešanico.
Še preden pa sva odšla na ogled tovarne so nama postregli še s čajem. Prava angleška čajanka.
Po končanem ogledu sva se zapodila še v nakup daril. Že v naprej sva vedela, da eno malenkost bo treba prinesti prijatelje in domačim, da še njim pričarava nekaj Šrilanke.
Na poti nazaj pa smo še malo poklepetali o vsem kar se dogaja v bližnji in daljni okolici. Priznami moram, da je bil prav zgovoren in zelo prijazen možak.
Jutri pa potujeva dalje in komaj čakam, da prideva do Tisse.
Ni komentarjev:
Objavite komentar