četrtek, 19. november 2009

Tih deževen dan

Najinih dogodivščin z motorjem pa ni bilo kar tako konec. Ob takem prelepem oblačnem dnevu sva si morala še malo izposoditi motor.

Dopoldanska vožnja proti skrajnemu jugu otoka se ni izkazal za dobro odločitev. Na poti nazaj naju je namreč dobil naliv. Ker je najprej samo malo močneje rosilo sva se odločila, da se v tistem delu vasi ne bova ustavljala. Nadaljna pot naju je vodila skozi nekajkilometerski gozd, kjer naju je ujel supernaliv. Premočena sva bila do kosti, ko sva končno zagledala streho. Uf, še več kot pol otoka morava prepotovati v tem nalivu.

Ko sva se končno vrnila v najino hiško sploh nisva več pogrešala klime, zdaj naju je bolj mikalo kakšno ogrevanje!

Potem ko sva se končno pogrela sem seveda vztrajal, da greva še en krog po otoku. Malo sva se vozila in malo izgubila, saj sva iskala hišo Leonarda di Capria, ki naj bi jo imel nekje v notranjosti otoka. Ob poti sva naletela na eno super malo kozo, ki se je pasla ob cesti. Tanja jo je seveda želela malo pobožati.


In kaj je sledilo? Ugriznila jo je, mulci ob cesti pa so se smejali. Tudi jaz!

V najinem vodiču sva našla naslednjo zanimivost, katero sva morala videti. To je Monkey show! Opice so igrale košarko, se vozile s kolesom in imele rokovanje z novimi prišleki.


Po tem monkey showu sva šla še k baby monkeycam. Bile so zakon!


Bile so edino malo preveč nasilne.


Rade so tudi kradle, tako da sem hitro pospravil očala.


Moram reči, opice so zakon! Ugotovil sem pa, da jim je vedno treba dati kakšno delo, da te ne grizejo, tepejo,... Potem, ko me je nategnila še tavelika opica sem se odločil, da jih imam dovolj za današnji dan.

Tanja si je imela našla najljubšo opico, katera mene ni marala in me je celo grizla. Baraba!


Dovolj opic za danes, treba bo nazaj v realni svet. Na poti domov sva se odločila da se ustaviva še na večerji. Po večerji nama je zapasalo še malo zabave. Z motorjem sva se malo vozila naokrog in iskala kam bi šla na pijačo. Ob cesti sva opazila bar, ki je izgledal kar obetavno. Zavijeva tja, naročiva pijačo in malo opazujeva. V baru je bilo polno žensk, domačink. Ustavljali so se samo moški in nihče ni ostal zunaj na pijači, ampak so vsi šli notri. Takrat nama je potegnilo, da sva šla na pijačo v bordel. Njihovih storitev nisva potrebovala, tako da sva po popiti pijači odšla proti najinem domovanju.

Ni komentarjev:

Objavite komentar