... obisk slonje sirotišnice Pinnawala, zeliščnega in botaničnega vrta v Peradeniyi ...

Prav veselim se, danes bom spet med slončki. Te živali so nekaj tako čudovitega, velikani z nežnimi prijemi. Da ne bom preveč odtavala.

Pred hotelom naju je že čakal jeep in šofer. Odločila sva se za jeep in ne avtobus, ker sva enostavno želela v enem dnevu obdelati tri lokacije. Prav sva se odločila, šofer nama je na poti tja in nazaj povedal še malo kako se kaj živi, kakšno malo znamenitost,...

Hitro je minilo in že sva se znašla v Pinnawali.

V sirotišnici je ogromno slonov od tistih starejših do čisto malih. Tisti najmlajši so se rojeni tu, medtem ko so starejši prišli kasneje, predvsem zaradi takšnih in drugačnih poškodb.

Veliko se jih je poškodovalo na raznih minah, potem so bili tu še lovci,... Tukaj sva videla kako kruti smo lahko ljudje. Bili so na nosilih, ker imajo tako močno poškodovane noge, da ne morajo stati, potem so tukaj še slepi in gluhi. Vsi tisti, kateri se lahko premikajo se prosto gibajo po zaščitenem območju, prostovoljci pa skrbijo za njih, vsak dan so deležni tudi kopanja v bližnji reki.

Kopanje v reki, si lahko ogledajo tudi turisti, vendar pa midva nisva imela te sreče, saj je bil vodostaj reke previsok za slone in smo ta del izpustili.

Potem smo se odpravili dalje proti enemu izmed zeliščnih vrtov. Tam se mladi zdravniki/farmacevti učijo o zdravilnih učinkih rastlin. Po vrtu naju je odpeljal eden izmed tamkajšnih študentov in nama ob vsaki rastlini tudi povedal par zanimivosti.

Na koncu pa so nama prijazno ponudili še skodelico čaja.

Vstop v vrt je brezplačen, vendar ti na koncu naredijo še tako manjšo predstavitev njihovih proizvodov. Razne depilacijske in masažne kreme, kreme za obraz in njihove različice kitajske masti,...

  

Tako sva bila deležna tudi brezplačne masaže obraza in vratu, Jure pa še male depilacije noge. Ni šlo drugače, če pa so rabili poraščeno nogo za demonstracijo.

Za konec sva pa še malo zapravljala v trgovinici z njihovimi zvarki, ki pa niti niso tako zelo poceni. Sam kar ne moreš, da ne bi kaj kupil.

Zadnja postaja pa je bil še botanični vrt Peradeniya. Za začetek sva najprej videla sadež kruhovec, kateri lahko tehta tudi do 36 kg.

Bil je prijeten spehod po parku, kjer sva srečala tudi eno slovensko družino. Mladi sem radi zahajajo in se gredo romantiko.

Potem se tu najde tudi kakšen prevarant, midva sva videla enega, ki je hotel služiti s škorpijonom,...

Konec koncev bil je lep in umirjen zaključek dneva.