Potem ko sva prepotovala kilometre, preživela nore in strašne vožnje avtobusarjev, se potila in zmrzovala ... je bil čas, da se sprostiva nekje na plaži napolniva baterije preden se vrneva v stresno domače okolje.
Greva nekam kjer ni preveč turistov, manjši zaliv, mirno in čisto morje, peščena plaža, vse to je imela Mirissa. Edini problem na katerega so namigovali v Lonely planet-u je bil, da vasica ne premore tople vode. Ah pa kaj greva preiskusiti če to res drži.
V samem kraju res ni veliko izbire, kar se sob tiče, no vsaj takih ne, katere so primerne za backpakerje. Želela sva si tudi klime in ta je bila še večji problem. Odločila sva se za sobo pri neki starejši gospe, katera je prišla pred leti iz Švice, si tukaj postavila 4 sobe in hišo. Poročila se z mlajšim domačinov in živi srečno življenje. Da ne pozabim, soba je imela toplo vodo. Vsako jutro sva na željo dobila zajtrk, za večerjo pa smo se dogovorovil sproti.
Brezskrbnih dni nisva imela. Juretu je malo zagodla prebava, tako, da sva 2 dni bolj ali manj zadrževala v bližini sobe oz. wc. Še dodaten šok je bil prvi dan, ko sva proti večeru bila v sobi, zunaj je bila vsakodnevna popoldanska ploha in bum bum bum. Kaj je zdaj to?! Padel nama je kokos na streho in naredil luknjo, skozi katero je začela teči voda. Ah še to. Takoj smo se zmenili za zamenjavo sobe.
V naslednjih dneh sva potem uživala v morju,
si privoščila večerjo na plaži
in ayurvedsko masažo. Masaža je bila še kar vredu, sam kaj ko uporabijo toliko olja, da si bolj spolzek kot ribe v morju. Je pa res, da tud komarji se ne obdržijo na tebi in te ne morejo krvosesiti.




Ni komentarjev:
Objavite komentar