Priprave končane .... 3, 2, 1 .... vzlet

Končno petek!!

Zjutraj sem šel še v službo pozdravit sodelovce, potem pa po hitrem postopku domov, pripravit še zadnje podrobnosti. Seveda ni šlo vse kot je bilo planirano. Najprej je bilo potrebno splanirati kako v nahrbtnik spraviti vse stvari, ki sem jih pripravil. Kmalu sem ugotovil, da notri bi sicer še lahko dal kaj, vendar nositi 15 kg bi bilo preveč. Potrebna je bila revizija pripravljenih stvari.

Po kratekem premisleku mi je uspelo zmanjšati "tovor" na znosnih 11kg, in že sem bil pripravljen na odhod.

Tik pred odhodom, še doma.

Procedura na Ljubljanskem letališču je bila tako hitra, da sva imela pred poletom še čas za eno pijčo. Zbogom meglena gorenjska, a le za nekaj tednov. Polet do Turčije je minil kot bi mignil, saj sem ga večino prespal. Šest urni stopover se je vlekel, kot da sva bila tam celo večnost. Letališko stavbo sva prehodila podolgem in počez, igrala karte, šla na kavo,... in končno sva dočakala najin let. Letalo je bilo veliko boljše kot prvo, saj je imel vsak svojo televizijo/računalnik. Nisem se preveč oziral na to in sem rajši po večerji zaspal in se zbudil za zajtrk že nekje nad Tajsko.

Takoj ko sva stopila iz letala nama je že v cevi-hodniku udarila v glavo vročina in še posebej pa vlaga. Uffff, hitro se bo potrebno preobleči, dobro da sem to planiral in seveda dal na vrh nahrbtnika poletne obleke (kot da imam s seboj kaj nepoletnega, haha).

Takoj po prihodu iz letališča.

Kar nekaj časa je trajalo, da sva ugotovila v katerem nadstropju je izhod do avtobusov in kmalu zatem sva že bila na pristnem Tajskem zraku - vroče, vlažno in polno smoga. Skočila sva v avtobus, katerega sva imela načrtovanega že pred prihodom in že se je sprevodnik s čudnim pojočim glasom drl "next stop Khao san road".